2015/01/25 – Day 10

Deseti dan se je pričel precej počasi, prva stvar na dnevnem redu je bilo namreč prečkanje državne meje. In ker vemo, kako dolgo je to včasih trajalo na poti na Hrvaško, si lahko mislite, kako dolgo to traja v afriki. Recimo samo, da so si vzeli čas. Ko prečkaš maroško mejo, se nemudoma znajdeš na 4 km širokem pasu nikogaršnje zemlje, s katero so ZN poskusile umiriti vojaške spopade med državama. Pas nikogaršnje zemlje je še vedno posejano s pehotnimi minami, tako da se mora človek držati zvoženih poti do mavretanske meje. S katrco smo morali dvakrat obrniti, ker je skalnat teren izgledal prenevaren za njeno podvozje. Na mavretansko mejo smo tako prišli nepoškodovani. Mimogrede smo pomagali še češkemu MB190D, ki se je zakopal.

Vstop na nikogaršnjo zemljo

Vstop na nikogaršnjo zemljo

Z enim očesom smo iskali rezervni hladilnik za Drobižka...

Z enim očesom smo iskali rezervni hladilnik za Drobižka…

Ni da ni... edino hladilnika za Drobižka pa res ni bilo

Ni da ni… edino hladilnika za Drobižka pa res ni bilo

Tale MB se je zakopal do te mere, da smo mu morali pomagati

Tale MB se je zakopal do te mere, da smo mu morali pomagati

Katra v Mavretaniji čaka na ostale člane našega malega konvoja

Katra v Mavretaniji čaka na ostale člane našega malega konvoja

Po prehodu čez mejo smo se s katrco odpravili na rt Cap Blanc, Drobižek pa se je odpravil direktno na dnevni cilj. Cap Blanc je organizator označil kot dostopen le s 4×4 vozili. Katrca je svetilnik na skrajnem delu rta dosegla z odliko Vsi tam prisotni s 4×4 vozili so le z začudenjem gledali in spraševali, če nas je kdo privlekel.

Katra je z odliko prispela na Cap Blanc

Katra je z odliko prispela na Cap Blanc

Naravni rezervat Cap Blanc

Naravni rezervat Cap Blanc

Svetilnik na koncu rta

Svetilnik na koncu rta

Pogled na pečine

Pogled na pečine

Ker smo večino dneva izgubili na meji, smo tudi mi odhiteli proti dnevnemu cilju. Pot je bila lepa, asfaltirana. Le tu in tam je pesek prekril celotno cesto, tako da smo morali vzeti zalet, da se nismo pogreznili v sveže nanešen pesek.

Nocojšnji kamp je bil od asfaltirane ceste oddaljen le en kilometer. En kilometer ravnine. En kilometer peščene podlage. Dovolj, da se je vanj vkopala Katrca, Drobižek, Falcon, Mercedes 190 in še kdo. K sreči so nas vozniki 4×4 vozil sproti vlačili do cilja.

 

Prvič smo se resno vkopali

Prvič smo se resno vkopali

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *